Skoči na vsebino

SPOLNA VZGOJA

 

O spolni vzgoji (1956) je bil eden prvih priročnikov za starše, ki je celovito naslavljal seksualnost. Podobno kot številni drugi priročniki iz tistega časa je temeljil na vrednotah svobodne ljubezni, enakopravnosti in človečnosti ter si prizadeval za odgovorno starševstvo. Njegova avtorica, pedagoška svetovalka Helena Puhar ga je leta 1961 dopolnila s priročnikom za otroke Matjaž in Alenka: Otroci sprašujejo starše o življenju in o ljubezni.

V šestdesetih letih 20. stoletja je spolna vzgoja vstopila tudi v šolstvo. V višjih razredih osnovne šole so jo pri predmetu zdravstvena vzgoja poučevale zdravstvene delavke, poleg bioloških vidikov spolnosti in kontracepcijskih metod pa je obravnavala tudi medosebne odnose ter odgovorno in varno spolnost. Čeprav je spolna vzgoja sprožala nelagodje in smeh, je bila za povojne generacije izjemnega pomena, saj so ženske, rojene po drugi svetovni vojni, največ informacij dobile prav v šoli, medtem ko njihove matere, rojene pred vojno, znanja o spolnosti in reprodukciji skoraj niso imele.

Danes se mladi informirajo na spletu, med vrstnicami in vrstniki ter v partnerskih odnosih, a tudi v šoli. Čeprav so s spolno vzgojo v okviru formalnega izobraževanja razmeroma zadovoljni, pogrešajo pouk o ljubezni, partnerskih odnosih, intimnosti, čutnosti, užitku, spolni identiteti, spolni usmerjenosti, seksualizaciji, spolnem nasilju in soglasju za spolni odnos. Ta področja so okrnjena od leta 1985, ko so spolno vzgojo premestili v pouk biologije. Kljub temu se v Sloveniji ponašamo z enim najnižjih deležev najstniških nosečnosti na svetu. Zasluge za to gredo ostankom socialističnega sistema načrtovanja družine, zlasti brezplačni kontracepciji ter dobri informiranosti deklet in njihovih mater.

Prizadevanja za celovitejšo spolno vzgojo v vzgojno-izobraževalnih zavodih so pomembna, saj je izobilje nepreverjenih spletnih informacij, do katerih imajo dostop tudi predšolski otroci, ne more nadomestiti. Standardi za spolno vzgojo v Evropi (2010) priporočajo starosti primerno spolno vzgojo že v vrtcu. Celovit pristop je ključnega pomena tudi za mlade. Sporoča jim, da imajo v spolnosti pravico do užitka in varnosti, in jih uči prepoznavati zlorabo: nedopustno prestopanje meje dovoljenega in teptanje dostojanstva drugih.

Tea Hvala



VIRI:

  • Alenka Švab, Tina Kogovšek in Roman Kuhar, »Characteristics of First Sexual Intercourse among Secondary School Students in Slovenia«, Teorija in praksa: revija za družbena vprašanja 58, št. 3 (2021): 827–39.
  • Ana Kralj, Tanja Rener, Vesna Leskošek [et al.], Pravica do abortusa (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2021), 47–8. 
  • Christine Winkelmann (ur.), Standards for Sexuality Education in Europe (Köln: Bundeszentrale für gesundheitliche Aufklärung, 2010), 34–5.
  • Maja Vehar, »Spolna vzgoja v Sloveniji od spremembe družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni do konca 60. let« (doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2021).
  • Vida Tomšič, Ženska, delo, družina, družba (Ljubljana: Komunist, 1978), 395.

PRIPOROČENI VIRI ZA OTROKE (IN NJIHOVE STARŠE) TER MLADOSTNICE IN MLADOSTNIKE:

VSEBINE ZA OTROKE:

  • Katharina von der Gathen, A te lahko nekaj vprašam? (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016). Priročnik je primeren za starejše od 8 let.
  • Tea Hvala, Urška Jež, Gabrijela Simetinger, Sara Šabec, Aleš Zobec: Učna ura #VsakDan8Marec: Kviz o spolnosti (Ljubljana: Mesto žensk, 2022): https://mestozensk.org/sl/nase-dejavnosti/izobrazevanje/vsakdan8marec. Primeren je za starejše od 12 let.

VSEBINE ZA MLADOSTNIKE IN MLADOSTNICE: