Spolne in reproduktivne pravice so v mednarodnem in evropskem pravu priznane kot človekove pravice, zato je njihova kršitev tudi kršitev človekovih pravic. Reproduktivne pravice so v Sloveniji zaščitene z ustavno določbo v 55. členu, ki zagotavlja pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in državi nalaga odgovornost za ustvarjanje pogojev za uresničevanje te pravice. Kljub temu je njeno uresničevanje v praksi pogosto omejeno, kar lahko vodi v različne oblike strukturnega in institucionalnega nasilja. Neformalne prakse v različnih institucijah, odgovornih za varovanje reproduktivnega zdravja, pogosto vključujejo diskriminatorno obravnavo, ki spodkopava pravico do varnega in zadovoljujočega spolnega življenja ter informiranega sprejemanja odločitev glede svojega telesa brez strahu, diskriminacije ali nasilja.

Izkušnje žensk razkrivajo vrzel v preventivni oskrbi. Prvi ginekološki pregledi se pogosto osredotočajo le na predpisovanje kontracepcijskih sredstev, pri čemer pa zanemarjajo širši vidik reproduktivnega zdravja žensk. Diagnoze so pogosto postavljene brez zadostnih pojasnil in informacij. Pri dostopu do abortusa se kljub njegovi legalnosti pojavljajo ovire, ki so povezane z odvračanjem od abortusa ali z zavračanjem opravljanja te storitve zaradi osebnih moralnih prepričanj, na podlagi katerih zdravstveno osebje uveljavlja ugovor vesti. Ženske bolezni, kot so vaginizem, endometrioza in sindrom policističnih jajčnikov, so podcenjene in zaradi tega pozno diagnosticirane. Ženske poročajo o zavračanju pregledov in napotitev k specialistkam_om ter o odklonitvah zdravljenja zaradi spolnih norm (npr. zavračanje zdravljenja endometrioze, če ženska ne izrazi želje po reprodukciji). Strukturni problem predstavlja tudi pomanjkanje ginekoloških svetovalnic za mlade in specialistk_ov ginekologije, zaradi česar mnogim ženskam ni omogočen pravočasen prvi in redni dostop do pregledov, kontracepcije in zdravstvene oskrbe.

Po zgledu kampanje #PrekinimoŠutnju na Hrvaškem v letu 2018, v okviru katere je več kot 400 žensk pričalo o diskriminaciji in nasilju s strani ginekologinj_ov med porodom, so o svojih izkušnjah obporodnega nasilja v okviru istoimenske kampanje #PrekinimoTišino spregovorile tudi ženske v Sloveniji. Obporodno nasilje zajema neprimerne, neustrezne in nasilne vidike odnosov zdravstvenega osebja do žensk pred, med in po porodu ter neprimerne, neustrezne in nasilne postopke in posege med porodom. Zaskrbljujoč je hierarhičen odnos zdravstvenega osebja do pacientk, ki ne zagotavlja podpore avtonomiji žensk, med drugim tudi zaradi neupoštevanja porodnih načrtov, prisile v nepotrebne medicinske posege in nezadostne informacije o posegih.

Izkušnje žensk kažejo, da je nujno, da razprave o reproduktivnih pravicah presegajo zgolj zakonodajni okvir in se osredotočijo tudi na to, kako zagotoviti čim dostopnejše in čim kakovostnejše storitve na področju reproduktivnega zdravja. Pri tem je ključnega pomena spodbujanje odprte komunikacije med zdravniškim osebjem in pacientkami, vključevanje humanističnega in družboslovnega znanja v medicinsko izobraževanje ter zagotavljanje enake, celovite, individualizirane, sočutne in spoštljive oskrbe z aktivnejšo vlogo pacientk. Ustrezna oskrba mora biti organizirana in zagotovljena na način, ki ženskam ohranja dostojanstvo, zasebnost in zaupnost ter omogoča ozaveščeno izbiro, podprto z razumljivimi in dostopnimi informacijami o reproduktivnem zdravju. Na sistemski ravni je treba zagotoviti dostopnost ginekologije in prosto dostopno anonimno testiranje na spolno prenosljive okužbe ter uvesti celovitejše in sistematično poučevanje spolne vzgoje v šolah, ki vključuje pogovore o ljubezni, partnerskih odnosih, intimnosti, čutnosti, užitku, spolni identiteti, spolni usmerjenosti, seksualizaciji, spolnem nasilju in soglasju za spolni odnos.

Leja Markelj

---

---

VIRI:

• Poročilo o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk, Evropski parlament, Odbor za pravice žensk in enakost spolov, 21. maj 2021. https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-9-2021-0169_SL.html.
• Projektna skupina Fierce, posvet »Nasilje in reproduktivne pravice«, 19. december 2023, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
• Sabrina Zavšek, »Slovenke z zgodbami opozarjajo na težke porodne izkušnje«, Siol.net, 19. oktober 2018. https://siol.net/novice/slovenija/slovenke-z-zgodbami-opozarjajo-na-tezke-porodne-izkusnje-foto-480847.

PRIPOROČENI VIRI:

• Ada Černoša, Nina Demšar, Zara Gradecki, Vanja Hreščak in Tjaša Perger Majeršič, Moja roka, tvoja roka: spolno zdravje in spolne prakse lezbijk, biseksualk, transspolnih in interspolnih oseb v Sloveniji (Ljubljana: Društvo Kvartir, 2021). https://kvartir.org/wp-content/uploads/2022/01/moja-roka-tvoja-roka-drustvo-kvartir.pdf. 
• Spletna stran Pravice porodnice: https://praviceporodnice.org/.
• Vislava Globevnik Velikonja, Nasilje nad ženskami in reproduktivno obdobje, v Petra Jelenko Roth (ur.), Duševno zdravje v obporodnem obdobju (Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018).
• Zalka Drglin in Irena Šimnovec, Ničelna toleranca do nasilja med porodom: Za sočutno ter ženski in otroku naklonjeno strokovno utemeljeno obporodno skrb (preliminarna ocena stanja) (Ljubljana: Združenje Naravni začetki, 2022). https://praviceporodnice.org/wp-content/uploads/2022/09/STUDIJA-Nicelna-toleranca.pdf.